Glorjana Veber
Modróko, Akašejke
Akašejke so spoznanja, kako živeti, da bi v sebi prepoznali srečo, zadovoljstvo in mir. Napisane so, da bi ljudje z njihovo pomočjo dvignili svojo zavest in dosegli zavedanje. Da bi razumeli življenjske preizkušnje in zato živeli bolj kakovostno ter za sabo pustili boljši svet. Ker je napredek družbe rezultat zavedanja in ne mehanskih aktivnosti.
Poznamo na tisoče pravil in napotkov, kako živeti, a akašejke so resnice, ki izvirajo iz Akaše. Akaša v sanskrtu predstavlja primarno substanco, eter, vesolje, prostor, nebo, iz nje vse izvira in ona vse prežema.
Nedavna odkritja kvantnih fizikov so v vesolju, ki deluje kot dinamična struktura, prepoznala obstoj Akaše. Poimenovali so jo univerzalno informacijsko polje oziroma kozmična zavest, ki je nosilka informacij v vesolju. Ničelno polje Akaše ali „A-polje“ so definirali kot nespremenljiv spomin vesolja, ki vsebuje energije, iz katerih izvirajo atomi, planeti, galaksije, živa bitja, zavest.
To so skozi zgodovino človeštva ugotavljali številni mistiki, o tem polju pričajo vse religije. Leta 1927 se je s fizikom Wernerjem Heisenbergom prvič pojavila znanstvena teza, da v vesolju obstaja bazična energija, ki je vir vseh pojavov.
Branja Akaše in njenih informacij so se posluževali veliki umi. Najbolj znan med njimi je izumitelj Nikola Tesla. Učil se je pri svojem prijatelju, velikem hinduističnem duhovnem učitelju 19. stoletja, Swamiju Vivekanandi. Z njegovo pomočjo je Tesla, denimo, prišel do revolucionarnih dognanj o energiji, ki so bila zapisana že v sanskrtskih rokopisih, hkrati pa mu je pomagal razvijati zavedanje za dostop do znanja iz akaškega polja.
Do njega lahko dostopa vsak skozi meditacijo, intuicijo, z notranjim vpogledom in na druge načine, ki zahtevajo razvit šesti čut in čisto duhovno zavest. Zato je danes branje Akaše predvsem v domeni „poznavalcev obrti“, ki so vešči tovrstnega branja.
Branje Akaše zahteva skoncentrirano dojemanje, globoko duhovno predanost in čuječnost do informacij, ki prihajajo v zavedanje poslušalca oz. zapisovalca. Na ta način je bilo v štirih dneh, brez predaha, zapisanih več tisoč misli. Petsto jih je zbranih v pričujoči knjigi. Zaradi okoliščin in postopka nastanka nosijo v sebi visoko in čisto duhovno frekvenco. Zaradi načina nastajanja so poimenovane akašejke.
Sleherna akašejka je celovita – je svetel in močan energetski svet. Zato knjige ni potrebno brati, kot narekujejo strani, ampak kot nas pokličejo. Pomembno je, da vsako prebrano akašejko darujemo sebi, ji namenimo ustrezen čas. Naj bodo to trenutki, ki jih posvetimo svojemu bistvu. S tem, ko se posamezni akašejki odpremo, nam njena pozitivna energija, vibracija in harmonija, oz. njen energetski zapis, lažje pomagajo – k razumevanju lastnega življenja, dvigovanju zavedanja in odkrivanju rešitev, ki jih potrebujemo.
Ugotovitve kvantnih fizikov so pokazale, da smo z zavestjo preko Akaše vsi povezani v eno. Zato z ozaveščanjem in udejanjanjem sporočil, ki jih nosijo akašejke, ne spreminjamo samo svojega življenja. Tako ne raste zgolj posameznikova zavest. Dognanja znanstvenikov potrjujejo, da svet vedno ustvarjamo skupaj.
Akašejke so zato uvid, navdih, spodbuda in obogatitev našega življenja, ki se prične z odnosom do najsubtilnejšega v nas – energije. Znanost je dokazala, da energije ni mogoče uničiti in da se nenehno spreminja.
Kozmična energija se manifestira v vseh „jazih“, v vseh nas, ki se dojemamo kot individualna bitja. V času koronavirusa, ko je knjiga, sicer spisana leta 2018, izšla, smo se začeli zavedati, kako bistveno bolj smo povezani. Virus je z vsem, kar ga spremlja, zrcalo stanja duha v današnji družbi.
Zato s tem, ko gradimo odnos do sebe, dajemo sebi in svetu priložnost za razvoj. Tako prerastemo konflikte, stres, tesnobo, strah, dileme, razočaranja in druge negativne izkušnje, ki v naše telo vnašajo težo in nemir.
Temelj knjige Modróko je človek – nov človek, rojen iz starega. Da bi razumeli naše zdajšnje življenje in pot, je potrebno, da vzdigujemo svoje zavedanje. Vprašati se moramo, kako si lahko v času preizkušenj in rasti sami pomagamo. Bodisi na osebni bodisi na poklicni poti.
Čas, ki ga živimo, nam je pokazal, da način, na katerega smo večinoma živeli doslej, ne zadovoljuje potreb našega notranjega sveta. Živimo v svetu težkih gospodarskih, političnih, socialnih, okoljevarstvenih, zdravstvenih, osebnih in drugih izzivov, a hkrati tudi v svetu neizmernih priložnosti.
Zato je bistveno, da ob tehnologiji, ki nam je na razpolago, v nas obudimo človeka, ki bo prerasel, kar ga omejuje. Da bo znal najti akaške zmožnosti črpanja znanja in dal življenju na Zemlji svetlejšo, naravi bližjo izkušnjo bivanja.
Potovanje vase je vedno potovanje v neznano.
Besede urednika o knjigi
NAKLONJENOST SIL
Pričakovati bi bilo mogoče, da je pogled, s katerim neko knjigo pospremi na pot njen urednik, „notranji“, a hkrati „zunanji“ – zmožen razmeroma nepristransko vzpostaviti tudi širši kontekst, ki omogoča natančnejši razmislek o njeni vsebini. A če kateri, potem je ta čas „zdaj“ pokazal, da v samem jedru nič ni „zunaj“ in „drugje“, da smo lahko samo „tukaj“ in da je ta nezanesljivi „sedanji“ trenutek edino možno izhodišče, iz katerega lahko – prešibki – govorimo.
In kaj je lahko drugega v srcu tega izrekanja kot izrek sam in tisto, kar – dobesedno – izreka? Oziroma da nas to izrekanje vabi, da (se) ob njegovi spremljavi izrekamo še sami, kar bi skoraj lahko poimenovali – dialog? V katerega seveda, tako kot v zbirko izrekov Modróko Glorjane Veber, vstopamo z različnih ravni zavedanja, kar je dobro imeti pred očmi in takoj sprejeti. Kakor tudi, ko vzpostavimo stik z besedilom, občasne metaforične zgostitve in druge jezikovne preskoke, ki v sfero izkustva vtkejo poezijo in nakažejo njuno tesno prepletenost.
Tu je še igriva skromnost izrekanja, ki nujno uravnoteži bremena največjih podvigov. In čeprav mi je bilo pri nastajanju knjige Modróko Glorjane Veber dano sodelovati vse do tega trenutka, si kot njeno „usodo“ lahko zamišljam samó potovanje v neznano: a silam, ki so botrovale že njenemu nastanku, gre zaupati in se jim prepustiti. Naj bodo naklonjene tudi bralkam in bralcem.
Gašper Malej
