Prispevki
V okviru srce mesta so učenci osnovnih šol so izdelali selitvene zemljevide svojih družin in jih povezali v skupinske razstave, ki zgovorno in nazorno prikazujejo, kako so preko migracij povezani z vsem svetom, nekaj učencev pa selitve v svojem okolju predstavlja tudi v obliki intervjuja ali orisa migracijskih poti v svoji družini. Dijaki srednjih šol so raziskovali posamezne teme s področja migracij in jih predstavljajo v pisnih prispevkih. Nekateri so v angleškem jeziku, ker so nastajali v povezavi z norveškim programom medijske pismenosti za mlade Faktuell, ki ga je pripravila norveška nevladna organizacija Norsensus Mediaforum. V okviru tega programa je nastalo tudi nekaj kratkih video animacij in stripov. Žal zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo javno predstaviti tudi nekaterih zelo osebnih zgodb, ki smo jih bili še posebej veseli, saj so se prav prek njih dijaki najgloblje spoznali z migracijami v svojem neposrednem okolju.
Do posnetkov in raziskovalnih nalog pridete s klikom na ime in naslov.
Video
Vid Kavnik – Migracije med in po vojni v Jugoslaviji, video.
Pušnik Alja in Jošt Leoni – Stereotipi, kratka video animacija.
Mojca Krajnc in Manca Šverc – Slovenske migracije, kratka video animacija.
Julija in Manca, Gimnazija Novo mesto – Solze, kratka video animacija.
Damjana in Eva, Gimnazija Novo mesto – Checkpoint, kratka video animacija.
Lovro in Anita, gimnazija Novo mesto – Sovražnost, kratka video animacija.
Luka in Ajda, gimnazija Novo mesto – Zavračanje, kratka video animacija.
Nina in Janja, gimnazija Novo mesto – Go back to where you came from, kratka video animacija.
Jakob in Anže, gimnazija Novo mesto – Begunec, kratka video animacija.
Nika in Lea, gimnazija Novo mesto – Želim si biti samo človek, kratka video animacija.
Tilen, Matevż in Marko, gimnazija Novo mesto – Begunka iz Afganistana, kratka video animacija.
Besedila
Larisa Rataj in Geja Udvanc z Gimnazije Novo mesto sta v svoji izčrpni nalogi raziskovali poseben migracijski fenomen v slovenskem prostoru – aleksandrinstvo – in se osredotočili na položaj otrok v Egiptu in doma, vpliv aleksandrink in okolja na njihov čustveni razvoj, težave ob vračanju in sprejemanju mater, na drugi strani pa izredno navezanost med aleksandrinkami in egiptovskimi otroki.
Nika Gabrijelčič in Lea Šterban z Gimnazije Novo mesto se nista zadovoljili z uradnimi podatki in statistikami, temveč sta naredili odličen osebni pogovor s svojo vrstnico, ki se je priselila iz BiH.
Ajda Markelj in Luka Vesel z Gimnazije Novo mesto sta se pogovarjali s priseljenko iz Peruja, ki jima podala številne zanimive primerjave med življenjem v stari novi domovini.
Nina Strašek in Jana Jarc z Gimnazije Novo mesto sta se pogovarjali s celo družino slovenskih izeljencev v Avstrijo in v obsežnem intervuju predstavljata priseljensko življenje iz prve roke.
Ajda Nagode in Lana Prosenjak z Gimnazije Novo mesto sta se pogovarjali s priseljenko s Kosova in izvedeli marsikaj o čustvenih stiskah in razdvojenosti, ki spremlja migracije otrok.
Anita Kastrevc in Lovro Cujnik z Gimnazije Novo mesto raziskujeta slovensko priseljensko kulturo v ZDA in njen vpliv na ameriško kulturo ob primeru ameriškega stila slovenske polke, imenovanem tudi Cleveland Style polka.
Julija Srpčič in Manca Miklavčič z Gimnazije Novo mesto sta raziskovali kulturno delovanje Slovencev v ZDA, svoj prispevek pa sta nadgradili s serijo intervjujev, ki zgovorno pričajo o tem, kako je za priseljence ohranjanje kulturne dediščine pomembno.
Eva Kocjan in Damjana Lamovšek z Gimnazije Novo mesto sta se zalo sistematično lotili raziskovanja slovenskih društev v Kanadi in ugotovili, da je oddaljenost od domovine povezala zelo raznoliko množico tamkaj živečih Slovencev v enotno skupnost, ki si na različne načine prizadeva za ohranjanje narodne identitete, kulturnega izročila in jezika.
Pika Horvat Mithans in Neža Ferlinc z Gimnazije Slovenj Gradec sta raziskovali slovenske migracije v Južno Ameriko, kjer živi okrog 30.000 prebivalcev slovenskega izvora, ki ohranjajo svojo nacionalno identiteto v okviru številnih slovenskih društev.
Gaja Frece z Gimnazije Slovenj Gradec je raziskovala mediteransko migracijsko pot. V svojem prispevku predstavlja potek migracij preko Mediteranskega morja, vzroke zanje, reševalne akcije in medijske odzive na dogajanje.
Dijak/dijakinja tretjega letnika Gimnazije Slovenj Gradec je raziskoval/a migracije katoliških Ircev v pretežno protestantske Združene države Amerike. V svojem prispevku opisuje tudi številne predsodke, segregacijo, diskriminacijo in sovražni govor, ki so jih bili deležni zaradi svojega statusa, vere in nacionalnosti.
Jasmina Andrejc z Gimnazije Slovenj Gradec je raziskovala študentske migracije v okviru EU. Njen prispevek zaključuje izčrpen intervju z mariborskim študentom v Avstriji.
Lara Fučik z Gimnazije Slovenj Gradec v svojem prispevku predstavlja likovne umetnike, ki so tematizirali svojo migrantsko izkušnjo v umetniških delih.
Lara Vujkovac z Gimnazije Slovenj Gradec v svojem prispevku predstavlja deset znamenitih migrantov z vsega sveta, med katerimi je tudi Luka Dončić.
Lea Glažar z Gimnazije Slovenj Gradec je raziskovala slovenske migracije v Avstralijo, kjer še vedno živi okrog dvajset do petindvajset tisoč prebivalcev slovenskega porekla, ki ohranjajo svojo nacionalno identiteto v enajstih slovenskih društvih in treh verskih skupnostih.
Manca Jeram z Gimnazije Slovenj Gradec je razislovala značilne slovenske priimke in med njimi odkrila številne, ki pričajo o notranjih in mednarodnih migracijah.
Mateja Bricman z Gimnazije Slovenj Gradec je raziskovala življenje Aleksandrink, svoj prispevek pa zaključuje s predstavitvijo njihove oblačilne kulture, ki je poleg družbeno-ekonomskih motivov pogosto predstavljala pomemben oseben motiv za njihovo selitev v Egipt.
Neža Vollmeier z Gimnazije Slovenj Gradec v svojem prispevku obravnava priseljevanje iz drugih republik nekdanje Jugoslavije s stališča zaposlitve, posebno pozornost pa namenja sodobnim migracijam zdravstvenega osebja, ki potekajo v v različnih smereh.
Pia Šimić z Gimnazije Slovenj Gradec v svojem prispevku obravnava različne vidike in tipe migracij in nas spomni na najobsežnejši migracijski proces v zgodovini Evrope, med katerim se je iz Evrope v ZDA preselilo okrog 37 milijonov ljudi.
Učenci in učenke 8.a razreda Osnovne šole Koroška Bela so izdelali selitveni zemljevid in razstavo, nekaj pa jih je pripravilo tudi kratke prispevke, v katerih predstavljajo selitvene poti svojih bližnjih.
