Nedjeljko Fabrio

Triemeron

Fabrio v Jadranski trilogiji zajame obsežen zgodovinski prerez, ki se začne “sredi pomladi, leta tisoč sedemsto šestindevetdeset«, ko je “Bonaparte (…) delal čudeže po Lombardiji in Piemontu in Venetu, Avstrijci so podpisovali premirja in izgubljali pokrajine na italijanskih tleh” (Urjenje v življenju), konča pa po koncu zadnje vojne na Hrvaškem, na psihiatrični kliniki “v tem nedeljskem jutru, po katerem ne bo več dni“ (Triemeron). Tudi tretji roman jadranske trilogije nudij bralcu izvrsten vpogled v zakulisje sončnih plaž in romantičnih večerij, v resnična življenja prebivalcev na prostoru vsestranskih imperialnih apetitov, spreminjanja meja in menjavanja zastav, pa tudi prostoru velikih ideologij in izmuzljivih resnic; prebivalcev, ki jih na vsakem koraku spremlja Vila domače zgodovine, pred katero so videti povsem nemočni, in jih v trenutku pahne na pota izgube, zločina, prebega, izdaje, norosti … Nedjeljko Fabrio skozi precizno razgradnjo osebnih in družinskih zgodb dešifrira nezavedno kodo, ki botruje do neznosnosti ponavljajočim se odzivom protagonistov, s tem pa razpira možnosti za drugačen razplet življenjskih zgodb in zgodovine.

Nedjeljko Fabrio (1937, Split – 2018, Reka) je hrvaški književnik, pripovednik, dramatik, prevajalec, esejist in kritik, med drugim nekdanji predsednik Društva hrvaških pisateljev (1989–1995) in redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Za svoj opus, izpisan v virtuoznem slogu, je poleg številnih nacionalnih nagrad prejel tudi več visokih mednarodnih nagrad (Herderjeva, madžarska nagrada Bethlen Gábor, priznanje Stella della solidarietà italiana …), njegova dela pa so prevedena v več evropskih jezikov. Jadranska trilogija skupaj s kontroverznim romanom Smrt Vronskega predstavlja vrh njegove literarne ustvarjalnosti.